Ljubljana, 30. 4. 2025 – Iniciativa, ki jo sestavljajo Bitcoin društvo Slovenije, Blockchain Alliance Europe, Blockchain Think Tank ter člani skupnosti (v nadaljevanju: iniciativa), izraža resno zaskrbljenost zaradi vsebinskih, pravnih in postopkovnih pomanjkljivosti predloga Zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev (ZDDOKS), ki je trenutno v zakonodajni obravnavi. Mnenja smo, da zakon ni pripravljen na podlagi celovite analize trga, je v več segmentih neskladen z Ustavo Republike Slovenije ter predstavlja tveganje za razvoj in konkurenčnost slovenskega digitalnega gospodarstva.
Izrednega pomena je, da se bitcoin, kot so to storile že številne druge države, vključno z ZDA, prepozna kot unikatno in edinstveno digitalno finančno sredstvo z njegovo dvojno naravo, prav tako pa upošteva različnost ostalih kategorij kriptosredstev.
Iniciativa meni, da bi bilo v tej fazi potrebno iz zakonodajnega postopka umakniti predlog zakona v obstoječi obliki, ki je vsebinsko še nedodelan, pravno neustrezen ter pomanjkljiv, in omogočiti širše sodelovanje in razpravo pri oblikovanju novega zakonskega predloga, ki bo temeljil na jasnih pravnih definicijah, primerljivosti enakih situacij in primerljivih pravnih in davčnih ureditvah ter bo omogočal legitimno vsakodnevno in varno uporabo digitalnih sredstev.
Iniciativa predlaga, da predlagatelj zakona zagotovi vključevanje stroke in industrije v prihodnje zakonodajne postopke in se je pripravljeno sestati tako z ministrom kot odborom, pristojnim za pripravo zakonodajnega gradiva, ter z zakonodajnopravno službo državnega zbora.
Sporočilo za javnost temelji na pripombah predlaganega ZDDOKS, ki jih je dne 30. 04. 2025 Ministrstvu za Finance posredovala iniciativa. Pripombe so povzete v izvršnem povzetku spodaj.
KRATEK POVZETEK Pripomb na predlog Zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev (EVA 2025-1611-0039)
Poslanih s strani Bitcoin društva Slovenije in Blockchain Alliance Europe Ministrstvu za Finance.
- BITCOIN – ZAKAJ JE DRUGAČEN
Bitcoin je edinstveno decentralizirano digitalno sredstvo, ki se uporablja kot hranilec vrednosti in plačilno sredstvo. Njegov nastanek, tehnična zasnova, ekonomska funkcija in državna neodvisnost ga ločujejo od drugih kriptosredstev.
- NASTANEK BITCOINA
Bitcoin je bil ustvarjen leta 2009 z namenom decentraliziranega sistema brez centralne oblasti. Njegov izvor je popolnoma transparenten in brez privilegijev za ustanovitelje.
- DRUŽBENI VIDIK
Bitcoin kot decentraliziran sistem krepi finančno svobodo posameznikov, saj omogoča neposredna plačila brez posrednikov in preprečuje cenzuro transakcij.
- TEHNIČNI VIDIK
Bitcoin temelji na tehnologiji razpršene evidence (blockchain) in protokolu proof-of-work, kar zagotavlja visoko stopnjo decentralizacije in varnosti omrežja.
- EKONOMSKI VIDIK
Bitcoin opravlja vse tri osnovne funkcije denarja: je hranilec vrednosti, menjalno sredstvo in obračunska enota. Njegova cenovna volatilnost zanesljivo pada, s čimer ga ne moremo uvrščati med visoko tvegane naložbe.
- BITCOIN KOT DOLGOROČNO VARČEVALNO SREDSTVO
Bitcoin ima predvidljivo monetarno politiko in časovno omejeno inflacijo ponudbe, kar ga postavlja ob bok zlatu kot optimalnemu sredstvu za dolgoročno ohranjanje vrednosti.
- ZAKAJ BITCOIN NI KAPITALSKA NALOŽBA
Bitcoin ne ustvarja donosa iz naslova dividend ali obresti in njegovo vrednost določa zgolj tržna dinamika. Gre za denarno, ne kapitalsko dobrino.
- PRIMERJAVA BITCOINA IN ZLATA KOT NALOŽBENEGA SREDSTVA
Bitcoin in zlato imata skupne ekonomske lastnosti: omejena ponudba, decentralizacija in vloga hranilca vrednosti. Razlika v materialni naravi ne upravičuje različne davčne obravnave.
- BITCOIN KOT PLAČILNO SREDSTVO
Bitcoin ni zgolj naložba, temveč se tudi vsakodnevno uporablja za plačila, pri čemer se funkcionalno primerja z devizami in gotovino. Različna davčna obravnava plačil je zato neskladna z načelom enakosti.
- KONKRETNE PRIPOMBE IN PREDLOGI SPREMEMB V PREDLOGU ZAKONA
Glede 8. člena (opredelitev kriptosredstev) Predlagamo, da se bitcoin zaradi svoje edinstvene narave izloči iz splošne definicije kriptosredstev. Potrebno je upoštevati, da gre za decentralizirano digitalno dobrino, primerljivo z naložbenim zlatom.
Glede 6. in 9. člena (odsvojitev in transakcije) Predlagamo uvedbo izjeme za vsakodnevna plačila z bitcoinom (npr. do 10.000 EUR), saj je plačilno sredstvo, ki se obnaša kot digitalna gotovina, in bi moralo biti obravnavano podobno kot menjava deviz.
Glede 13. in 29. člena (priglasitev zalog in poročanje) Zahteve po obveznem razkrivanju zalog kriptosredstev pomenijo pretiran poseg v finančno zasebnost posameznika, nesorazmeren z zastavljenim ciljem obdavčitve. Predlagamo ukinitev splošne obveznosti priglasitve in poročanja.
Glede 14. člena (stopnja davka) Stopnja 25 % je previsoka glede na naravo bitcoina kot hranilca vrednosti. Predlagamo uvedbo progresivne lestvice ali popolno oprostitev za dolgoročne naložbe, podobno kot pri zlatu.